Endodontija

Ko zob zaradi kariesa, vnetja ali celo odmrtja zobnega živca postane občutljiv na temperaturne spremembe in ugriz, je potrebno tak zob, če ga želimo ohraniti, pozdraviti. Koreninsko zdravljenje (odstranitev vnete oziroma odmrle zobne pulpe) je namreč edina alternativa odstranitvi (ekstrakciji) takega zoba, in je zagotovo v veliki večini primerov boljša izbira, saj tako ohranimo ves preostali (zdravi) del zoba.

Zobni granulom je vnetje, ki se razvije kot posledica odmrtja zobnega živca. Odmrlo zobno pulpo sčasoma naselijo bakterije, ki se namnožijo do te mere, da začnejo iz zoba skozi vršek korenine prodirati tudi v čeljustno kost v okolici zoba. S svojim delovanjem in s toksini, ki jih bakterije sproščajo, povzročajo vnetje, ki se sčasoma vse bolj širi v okolico zoba. Zob najprej postane občutljiv na temperaturne spremembe, nato tudi na ugriz. Da bi tak zob ohranili, je nujno potrebno endodontsko zdravljenje takega zoba. 

Ljudje včasih s stroškovnega vidika tako razmišljajo. V takšnem primeru pa se bo vnetje iz zoba razširilo na okoljno kost (granulom), ta pa bo zaradi vnetja propadala in se resorbirala. To lahko ogrozi tudi sosednje zobe, iz takšnega (periapikalnega) vnetja pa se lahko razvije tudi cista, ki jo je potrebno operativno odstraniti.

Če je zob mogoče uspešno pozdraviti, je to zagotovo bolj optimalna rešitev. Še vedno namreč velja, da je najboljši “vsadek” lasten naravni zob. Zato se bomo kar najbolj potrudili, da vaš zob pozdravimo in ohranimo, če je to le mogoče.

Če bomo presodili, da je vaš zob tako močno poškodovan in propadel, da bi bilo koreninsko zdravljenje in prognoza le-tega vprašljiva, je potrebno tak zob pravočasno odstraniti ter ga nadomestiti z zobnim vsadkom (implantatom) ali mostičkom. 

Pri endodontskem zdravljenju iz zoba očistimo vso mrtvo in inficirano zobno pulpo, zobovino in koreninske kanale pa ustrezno oblikujemo, dezinficiramo in razkužimo, nato pa vse prazne prostore v zobu hermetično zapremo (“zob polnimo”) in tako onemogočimo bakterijam, da bi se ponovno naselile v zobu.

Ker takšno mikrokirurško delo zahteva izjemno natančnost, si pomagamo z mikroskopom, ultrazvočnimi pripomočki in dentalnim laserjem. To nam omogoča, da uspešno pozdravimo veliko večino endodontsko prizadetih zob.

Da bi izvotleni zob ojačali, ga po končanem koreninskem zdravljenju rekonstruiramo z ustreznimi materiali (največkrat kompozit), po potrebi takšen zob še dodatno ojačamo z vlakni ojačanim zatičkom (“štiftom”). 

V kolikor ocenimo, da je defekt zoba prevelik za uspešno dolgotrajno nadograditev s kompozitno zalivko, vam bomo po potrebi po končanem zdravljenju svetovali, da vaš zdravljen zob oskrbimo s prevleko ali inlayem. Na ta način zob ponovno ojačamo, da vam bo lahko služil še dolgo vrsto let.

Pred posegom s pomočjo RTG slike ocenimo obsežnost vnetja, dolžino, število in potek zobnih korenin ter koreninskih kanalov v njih. S posebnimi instrumenti, in po potrebi tudi s pomočjo mikroskopa, lup in intraoralne kamere, naredimo dostop do zobne pulpe ter natančno očistimo koreninske kanale. Za uspeh zdravljenja je namreč pomembno, da resnično temeljito odstranimo vso vneto in odmrlo zobno pulpo, kar je lahko pogosto precej zahtevno. 

Koreninski kanali, v katerih je zobna pulpa, so izredno ozki, lahko jih je več v eni korenini, pogosto se na konici korenine tudi cepijo in razvejajo. Po potrebi vstavimo v zob zdravilo za nekaj tednov, dokler se ne vzpostavi sterilno stanje. Pri tem nam je v veliko pomoč tudi laser.

Zobne korenine s posebnim materialom na koncu zdravljenja hermetično zapolnimo do samega vrška korenine, njeno dolžino pa natančno izmerimo s pomočjo elektronskega merilca. Naredimo kontrolni RTG posnetek po polnitvi, ki mu sledi plombiranje zdravljenjega zoba. 

Na zdravljeni zob je priporočljivo izdelati prevleko, saj je tak zob zaradi predhodnih posegov na njem namreč že precej oslabljen. Zobna prevleka tak zob okrepi ter mu povrne obliko in funkcijo. Tako celostno restavriran zob lahko potem odlično služi in opravlja svojo funkcijo še leta.

Običajno je zob mogoče uspešno pozdraviti v enem ali dveh obiskih. V redkih primerih, kjer gre za obsežnejše vnetje in/ali rezistenten infekt, je potrebno zdravilo v zobu nekajkrat zamenjati, preden uspemo vzpostaviti ustrezne pogoje za uspešno dokončno (definitivno) polnitev vseh koreninskih kanalov. Običajni presledki med menjavami zdravila so nekaj tednov (4-6). V izjemnih primerih, kadar se zob kljub ustreznemu tretiranju po polnitvi ne umiri, je lahko potrebno še kirurško nadaljevanje zdravljenja.

Samo zdravljenje zoba je načeloma neboleče, saj pred posegom po potrebi zob omrtvičimo z anestetikom. Po končanem zdravljenju je lahko zob nekaj časa občutljiv na ugriz ali dotik. Vzrok je namreč v tem, da vnetje pogosto ne zajema le zobnega živca, ampak je razširjeno tudi v okolico zoba, kar lahko povzroča bolečino. Stanje se ponavadi spontano izboljša že v nekaj dneh po tem, ko živec in infekt odstranimo. Hitrejšo regeneracijo lahko dosežemo z dodatno biostimulacijo vnetega področja s “soft-laserjem”. Poleg tega po potrebi predpišemo tudi analgetike s protivnetnim učinkom.

V redkih primerih se lahko zgodi, da na mestu posega otečete. V tem primeru nas nemudoma obvestite. Morda bo potrebna dodatna antibiotična terapija. Oteklina navadno izgine v nekaj dneh.

V kolikor smo vam predpisali določene tablete, vas prosimo, da jih jemljete natančno po navodilih. Če opazite kakršnokoli nenavadno reakcijo na zdravila, prekinite z njihovim jemanjem in nas o tem nemudoma obvestite. Morda gre za alergično reakcijo na zdravilo – v tem primeru je za vas potrebno predpisati drugo učinkovito zdravilo.

Po uspešnem zaključenem endodontskem zdravljenju boste zdravljeni zob čutili približno enako kot zdrav in živ zob. V primeru kadar je koreninska polnitev predolga ali prekratka, se vnetje in težave lahko vrnejo. Prav tako lahko med čiščenjem kanalov pride do instrumentacije v napačno smer in perforacije korenine, kar lahko povzroči dodatno vnetje okoli zoba. Zaplete se v takih primerih navadno rešuje s ponovnim endodontskim zdravljenjem ali kirurško resekcijo vrška korenine. Možno je tudi, da kljub pazljivosti, zaradi navora pride do zloma endodontskega instrumenta v kanalu, kar lahko oteži ali onemogoči nadaljnje endodontsko zdravljenje takega zoba. V skrajnih primerih, kadar zoba ni mogoče rešiti niti z dodatnimi kirurškimi posegi (npr. apikotomija ali hemisekcija), je potrebno takšen zob izpuliti.